Good practices
Kaj želi postati material?
Opeki rečeš: »Kaj hočeš, opeka?« Opeka odgovori: »Všeč mi je lok.« Opeki razložiš: »Loki so dragi in nad odprtino lahko uporabim betonsko preklado. Kaj misliš o tem, opeka?« Opeka odvrne: »Všeč mi je lok.« — Louis Kahn
S tem hudomušnim, namišljenim pogovorom s trmasto opeko arhitekt (šepetalec materialom?) Louis Kahn artikulira svoje razmišljanje o materialih. Kahn naj bi svojim učencem svetoval, naj se po inspiracijo, ko jim zmanjka idej, obrnejo k materialom. Iz navidez bizarnega pogovora, v katerem opeka izrazi svojo bojda najglobljo željo, razberemo pomembno idejo, ki se nanaša na materiale, s katerimi arhitekti in oblikovalci oblikujejo svoje izdelke: lastnosti in druge specifike materialov narekujejo njihovo uporabo. Odločitev za neki material je smiselna, če njegove lastnosti kar najbolje zadovoljijo pogoje uporabe in koncept izdelka. Danes v enačbo vstopajo tudi napredne tehnologije in postopki, ki omogočajo modifikacije primarnih lastnosti materialov. V nadaljevanju si bomo s tega vidika ogledali tri skupine pogosto uporabljenih materialov v sodobnem oblikovanju.
Glina: amorfne asociacije
Glina, material z večtisočletno zgodovino, še danes zaseda pomembno mesto v sodobnem oblikovanju. K njenemu preporodu je pomembno prispevalo obujanje tradicionalnih rokodelskih praks. Pri glini je izmed vseh treh materialov najočitnejša interakcija s človekom – oblikovalcem izdelka –, ki amorfno materijo z rokami oblikuje v razpoznaven izdelek z uporabno, estetsko in družbeno vrednostjo. Ta prvinska taktilnost se odraža tudi v končnem izdelku. Poleg tradicionalnih tehnik obdelave oblikovalci glino danes uporabljajo na inovativne načine, pri čemer ročno delo, ki je temeljilo na uporabi kolesa ali vlivanju, nadomešča 3D-tiskanje. Oblikovanje izdelkov zaradi lastnosti materiala sega vse od oblikovanja preprostih vsakdanjih kosov do zapletenih, skoraj kiparskih modelov. Material je primeren za izdelke različnih meril in namenov; od namiznega pribora do razsvetljave, majhnih okrasnih dodatkov za dom do velikih umetniških instalacij. Naravne lastnosti gline so najpogosteje izboljšane z glaziranjem, neglazirani glineni izdelki pa prinašajo predmetom surovo estetiko. Naravne razlike v glini – v barvi, teksturi ali glazuri – pomenijo, da je vsak kos sam po sebi edinstven.
Čajni set Prepovedane vernakularnosti; Kolektiv Krater (glina, notri glazirana, zunaj neglazirana).
Les: ni vse leseno masivno
Les je bil v zgodovini eden najbolj uporabljenih materialov za oblikovanje izdelkov. V Sloveniji pa zaradi velike poraščenosti države z gozdovi in posledične zgodovinske navezanosti na material v oblikovanju že od nekdaj zaseda posebno mesto. Ta nadvse vsestranski naravni material je cenjen tako zaradi svojih fizikalnih kot haptičnih lastnosti. V najširšem pomenu besede »leseni izdelek« označuje izdelek iz masivnega lesa, kar je samo ena vrsta »lesenih« izdelkov – poznamo namreč številne lesne kompozite, kot so mediapan, iverne in vezane plošče. Potem so tu še obdelave lesa: mogoče ga je barvati, furnirati, lakirati, oljiti, impregnirati (da je odpornejši proti vlagi), ga rezati, dolbsti, stružiti in posamezne elemente v celoto spojiti z mozničenjem, lepljenjem, vijačenjem ali – kot to mojstrsko že stoletja počnejo Japonci – z umetelnimi lesnimi zvezami. Sodobno oblikovanje vključuje tako tradicionalne tehnike obdelave lesa kot inovativne metode, kar omogoča ves spekter novih, eksperimentalno oblikovanih lesenih izdelkov ali hibridnih izdelkov, ki les kombinirajo z drugimi materiali.
Deska; Klara Zalokar in Klemen Zupančič (slovenski hrastov les).
Kovina: trdnost in odpornost
Kovina je iz industrijskih panog, v katerih se je uporabljala za utilitarne namene, postopoma vse bolj masovno prodrla tudi v oblikovanje; danes je nepogrešljivi material sodobnega oblikovanja produktov. Poglavitni lastnosti kovine sta njena trdnost, ki tudi pri zelo majhnih profilih elementov omogoča veliko odpornost, in praktična neuničljivost materiala. Velika trdnost kovine je tudi razlog za tehnološki postopek oblikovanja materiala od surovine do končnega izdelka; če lahko glino oblikujemo z golimi rokami, kovino skoraj izključno oblikujemo in obdelujemo s stroji. Poznamo mnogo kovin z različnimi lastnostmi: od zelo trdnega nerjavečega jekla, titana, bakra, brona, srebra, medenine do mehkejšega aluminija. Če se trdnejše kovine v oblikovanju najpogosteje uporabljajo za izdelavo nadvse zmogljivih utilitarnih elementov (npr. kuhinjskih pripomočkov), se druge kovine, kot so bron, baker in medenina, zaradi svoje patine pogosteje uporabljajo za izdelavo okrasnih elementov. Uporaba kovin je že od nekdaj vseprisotna tudi pri oblikovanju nakita, pri čemer se v sodobnem oblikovanju tradicionalno uporabljena srebro in zlato vse pogosteje nadomeščata in kombinirata z aluminijem, titanom in drugimi.
Podstavki FOLDS, FOLDS (prašno barvano jeklo).
Materialnost izdelkov se ne nanaša le na »fizičnost predmetov« in lastnosti materialov. Objekti so tudi nosilci različnih družbenih pomenov in spominov, ki jim jih pripisujemo v družbenih prostorih. Odločitev za neki material tako ne izhaja le iz njegovih fizikalnih lastnosti, ki jih dobro oblikovanje uporabi sebi v prid, pač pa tudi iz vsakokratnega družbenozgodovinskega konteksta. In vsa ta kompleksnost je v dobrem oblikovalskem izdelku prepletena z navidezno lahkotnostjo, v ozadju pa se skriva poglobljen razmislek.
ALL THE STORIES
Join us.
subscribe to CZK newsletter
