Odličnost, ki lahko (so)oblikuje slovensko identiteto

Večina sodobnejših teorij zagovarja tezo, da je vsaka identiteta, tudi etnična, pravzaprav (družbeni) konstrukt, naracija, ki se z različnimi mehanizmi nenehno (po)ustvarja. Glavna izhodiščna komponenta oblikovanja narodnih zavesti se je, posebno pri manjših, politično podrejenih nacijah, ob revolucionarnih vzgibih, imenovanih tudi »pomlad narodov«, artikulirala predvsem z zavednostjo o obstoju že v preteklosti izoblikovanega jezika (Luckmann, 1991). Tudi slovenski izobraženci so takrat na podlagi skupnega jezika v okviru avstro-ogrskega cesarstva zahtevali združitev dežel Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorja v skupno kraljevino Slovenijo (Sodelavci projektov Wikimedie, 2005), kar je pozneje sicer potekalo drugače. Poleg jezika, simbolov, spominov, mitov in tradicij (Trtnik, 2011), ki oblikujejo kolektivne identitete prebivalcev predvsem navznoter, so za namene njihove nadgradnje, specifično krepitve v mednarodnem prostoru, predvsem politične entitete zgodaj vzpostavljenih in industrializiranih narodov prednjačile pri uporabi tudi drugih mehanizmov, npr. raznorodna mednarodna tekmovanja, tudi v arhitekturi in (industrijskem) oblikovanju.

Nostalgične reminiscence na arhitekturno in oblikovalsko dediščino polpretekle zgodovine: grafike JUS umetniškega kolektiva Jus projekt
Foto: Klemen Ilovar

Po vzoru angleških nacionalnih sejmov s tekmovalnim značajem iz 18. stoletja so Francozi z namenom ustvarjanja konkurenčnosti svojih proizvajalcev proti britanskim na mednarodnem trgu začeli gostiti industrijske razstave. Vendar je šele komercialno uspešna Velika razstava industrijskih del vseh narodov, ki je bila organizirana v Kristalni palači v londonskem Hyde Parku leta 1851, ustvarila nadaljnji trend mednarodnih predstavitev znanstvenih, tehnoloških, industrijskih, obrtniških in umetniških dosežkov posameznih narodov, t. i. svetovnih razstav ali expojev (Findling, 2019). Pri pritegovanju pozornosti posameznih držav so imeli pomembno vlogo tudi čim bolj domiselno zastavljena paviljonska arhitektura in estetsko oblikovani (industrijski in drugi) produkti v premišljeno postavljenih interierjih.

Nostalgične reminiscence na arhitekturno in oblikovalsko dediščino polpretekle zgodovine: obujena serija lesenih igrač Konstrukta oblikovalca Nika Kralja in podjetja Festival lesa
Foto: Klemen Ilovar

Primerjalna naravnanost je potencirala težnjo k razvojnim inovacijam posameznih držav, ki so s pridobitvijo pozornosti v mednacionalnem prostoru krepile diplomatski ugled in vpliv, tj. mehko moč. Če je bilo sodelovanje (kolonialnih) držav z že visoko razvito industrijo primarno namenjeno dodatni širitvi gospodarstva na še nedosežene mednarodne trge, so priložnost izkoriščale tudi manjše nacije, katerih razvijajoče se gospodarstvo je takrat v večji meri temeljilo na tradicionalni obrti in kmetijstvu.

Poklon tradiciji slovenskih umetnostnih obrti: leseni kuhinjski set Leis studia za oblikovanje Sito in podjetja Rimarket
Foto: Klemen Ilovar

Med njimi so Sloveniji lahko še vedno navdihujoči dolgoročni posredni dosežki Finske, ki se je kot nacija predstavljala že konec 19. stoletja, še pred osamosvojitvijo. Ambiciozne, zato nespregledane samostojne paviljonske postavitve s prikazom finske umetnosti, oblikovanja in arhitekture so navzven sicer utrjevale nacionalno prepoznavnost v mednarodnem kontekstu, navznoter pa pomembno prispevale k samozavestnemu oblikovanju lastne identitete. V zdaj že več kot sto letih so se odrazile v kontinuiranem razvoju sodobne materialne kulture države, nenehni nadgradnji oblikovalske tradicije, lokalne obrti, pozneje industrije in posledično konkurenčne(jše)m gospodarstvu (Ashby, 2011). Predhodno začeti narativ o Finski, deželi ikoničnega oblikovanja, so na sredini 20. stoletja dokončno ustoličili danes (tudi laikom) svetovno znani ustvarjalci, ki so v svojih delih uspešno združevali lokalne atribute dediščine (tehnologije, materiali, motivi) in reševanje univerzalnih potreb življenja (zahodnega) vsakdana.

Poklon tradiciji slovenskih umetnostnih obrti: opletenka Flowe oblikovalke Darje Malešič

Foto: Klemen Ilovar

Tudi nekdanja večnacionalna državna federacija, imenovana Jugoslavija, v katero s(m)o ob razpadu Avstro-Ogrske, namesto na samostojno pot, Slovenci vstopili, se je redno predstavljala na omenjenih svetovnih razstavah. Njene nacionalne prezentacije pa so bile, kljub veliko posameznim dosežkom, npr. zlata medalja za paviljon (sicer hrvaškega) arhitekta Vjenceslava Richterja na bruseljskem expoju leta 1958 (Yugoslavia Pavilion Expo 58, n.d.), v primerjavi s prej omenjeno Finsko večinoma (namenoma?) spregledane. Vzrok za zadržano sprejemanje predstavitev nekaterih držav v sklopu vsesvetovnih razstav bomo najverjetneje našli v napeti povojni politični polarizaciji med t. i. Zahodom in Vzhodom.

Obujanje prepoznavnih vernakularnih vzorcev: Polsteno milo oblikovalke tekstilij in oblačil Darje Rant
Foto: Klemen Ilovar

Ker je v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno vodilno vlogo prevzela komunistična partija, je bila z njenim prevzemom oblasti po vojni, v razgretem stanju med vodilnima svetovnima velesilama, država umeščena v t. i. vzhodni, komunistični blok (Sodelavci projektov Wikimedie, 2004). Zaradi želje Josipa Broza po večji stopnji samostojnega odločanja o svoji in tudi zunanji državni politiki je bila Jugoslavija leta 1948 izključena iz povezovalne organizacije vseh komunističnih držav, t. i. Informbiroja (Sodelavci projektov Wikimedie, 2006), s tem pa so se končali politična zaslomba in pomoč Sovjetske zveze ter izmenjava dobrin z državami vzhodnega bloka. Popolnoma izolirana je vseeno zagnala povojno obnovo in si zadala ambiciozen cilj: zvišati življenjski standard takrat večinoma revnega agrarnega prebivalstva. Rešitev je videla v eksponentno rastoči industrializaciji, ki je v samosvojem, eksperimentalnem družbenopolitičnem sistemu samoupravljanja postala »osnovna gospodarska in razvojna politika« (Vrišer, 1980) države. Pomembno funkcijo so pri tem prevzeli tudi arhitekti, pozneje tudi (industrijski) oblikovalci – a ne zgolj kot klasično nalogo v okvirih poklica, ki bi prevzela tudi soustvarjanje nacionalne identitete, temveč z »državno podprto vlogo nosilcev novih modernističnih teženj, združljivih z idejo ustvarjanja nove socialistične družbe« (Predan, 2022).

Motivi slovenskega okolja in narave: kavni set Poezija Alp oblikovalke Uršule Oitzl Magister – Urchic
Foto: Klemen Ilovar

Zunanjepolitična pozicija takratne države med kapitalističnim Zahodom in komunističnim Vzhodom, ki je vodila v nastanek t. i. »tretje poti« v sklopu Gibanja neuvrščenih, je pomembno vplivala tudi na razvojno pot takratne arhitekture in (industrijskega) oblikovanja. Samosvoja slogovna zmes z eksperimentiranjem med sledenjem abstrakciji zahodnega modernizma in vključevanjem specifik lokalnih identitet pa je desetletja ostajala onkraj kanona zahodne Evrope in Severne Amerike. Najverjetneje je, sodeč po odzivu večine zahodne (tudi strokovne) javnosti, šele odmevni razstavi H konkretni / K betonski utopiji v newyorškem Muzeju moderne umetnosti leta 2018 uspelo na svetovni oblikovalski zemljevid postaviti »izjemno arhitekturno, (v delu tudi oblikovalsko) zapuščino« t. i. Titove Jugoslavije (Freeman, 2018), »katere napredni prispevki odmevajo še danes« (Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948–1980 | MoMA, n.d.).

Motivi slovenskega okolja in narave: steklenica Muzejska voda producenta Muzej in galerije mesta Ljubljane
Foto: Klemen Ilovar

S podrobnejšim pregledom na začetku omenjene selekcije odličnih slovenskih oblikovalskih izdelkov lahko razberemo, da navedeni ustvarjalci s svojimi odličnimi, a zaradi industrij, propadlih v osamosvojitveni tranziciji, večinoma maloserijskimi produkti na bolj ali manj izrazite načine nadaljujejo že v preteklosti zastavljeno ustvarjalno pozicijo med sledenjem svetovnih aktualnih trendov in vključevanjem slovenske (pol)pretekle zapuščinske tradicije. Na ta način, sicer veliko manj izpostavljeno kot v nekdanji državi, poskušajo (so)oblikovati tudi nacionalno identiteto (pre)majhne evropske države.

Obujanje prepoznavnih vernakularnih vzorcev: šali (posebnoKleklja) z motivi slovenske dediščine oblikovalk Ksenije Baraga – Baragaga inAne Baraga
Foto: Klemen Ilovar

Nekateri produkti se skoraj nostalgično naslanjajo na arhitekturno in oblikovalsko dediščino polpretekle zgodovine; npr. avtorske Grafike (v okviru) produktnih ikon slovenskih modernistov, za katerimi stoji umetniški kolektiv JUS. Na stenah (ali policah) našega bivalnega ali delovnega prostora lahko ob drugih slikah in fotografijah zdaj občudujemo tudi mojstrstvo izdelkov »domačih« ustvarjalcev, uvrščenih v stalno zbirko muzeja MoMA v New Yorku. Nekateri izdelki se zazirajo dlje v narodno zgodovino, globoko v tradicije slovenskih umetnostnih obrti in uporabe naravnih materialov, iz katerih črpajo navdih ter jih hkrati skušajo aktualizirati; npr. leseni kuhinjski set Leis, ki sta ga z reminiscenco na suhorobarski poklic z združenimi močmi lansirala Sito, studio za oblikovanje, in podjetje Rimarket. Z zabavnim poimenovanjem izdelka (po regionalnem izrazu za les) je lahko dovršeno oblikovan tridelni set z lopatko, žlico in vilicami del vsake naše priprave ali serviranja skrbno izbranih jedi. Nekateri selekcionirani produkti obujajo prepoznavne vernakularne vzorce, ki se jih ne moremo nikoli naveličati (npr. geometrizirane oblike srca iz ljudskih vezenin), zelo veliko pa se jih navezuje na motive iz narave, s katero naj bi bili Slovenci posebno globoko povezani. Npr. ročno izdelani kavni set Poezija Alp iz porcelana oblikovalke Uršule Oitzl Magister nam z enostavno oblikovanimi skodelicami in aplikacijo silhuet prepoznavnih slovenskih pogorij Jalovca in Triglava vzbuja željo po vedno novih izletih v čudovito ohranjene dele slovenske narave. Že ob skodelici jutranje kave lahko tako načrtujemo svoj naslednji avanturistični podvig.

Zbir odličnih slovenskih oblikovalskih izdelkov uspešno obravnava zgodovinske kulturne posebnosti, značilnosti slovenskega prostora, z okoljem, floro, favno in tudi prebivalci, jih domiselno interpretira in umešča v uporabne produkte za potrebe sodobnega časa. Mogoče bi ob še intenzivnejši podpori države res lahko postali pomembnejši »nosilci slovenske (kulturne) identitete«, kot je slovenski vrhunski šport.

‍

Viri in lireratura:

Yugoslavia Pavilion Expo 58. (n.d.). Architectuul. https://architectuul.com/architecture/yugoslavia-pavilion-expo-58 (10. 12. 2025).

Ashby, C. (2011). Finnish Design: A Concise History. Journal of Design History, 24(2), 195–197. https://doi.org/10.1093/jdh/epr009 (6. 12. 2025).

Findling, J. (2019). world’s fair | History, Instances, & Facts. V Encyclopædia Britannica. https://www.britannica.com/topic/worlds-fair (9. 12. 2025).

Freeman, B. (2018). Concrete Utopia. Places Journal, 2018. https://doi.org/10.22269/181113 (7. 12. 2025).

Luckmann, T. (1991). Jezik in osebna identiteta. Teorija in praksa, 28(7), 796–803. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-4IN1UFJA/b1432bac-07cc-4335-bd15-5131f3b87c5c/PDF (6. 12. 2025).

Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948–1980 | MoMA. (n.d.). The Museum of Modern Art. https://www.moma.org/calendar/exhibitions/3931 (9. 12. 2025).

Predan, B. (2022). Svetovi (neuvrščenih) skupnosti oblikovanja. Vpogledi, 25(25). https://doi.org/10.51938/vpogledi.2022.25.8 (7. 12. 2025).

Trtnik, A. (2011). Oblikovanje nacionalne identitete skozi šport: magistrsko delo. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_trtnik-ales.pdf (9. 12. 2025).

Vrišer, I. (1980). Industrializacija Jugoslavije. Urbana in industrijska geografija = Urban and industrial geography. 209–223. https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/gs_clanki/GS_1001_209-223.pdf (8. 12. 2025).

Sodelavci projektov Wikimedie. (2004, November 26). napeto politično stanje med zahodom in vzhodom od konca 2. s. v. do razpada Sovjetske zveze. Wikipedia.org; Wikimedia Foundation, Inc. https://sl.wikipedia.org/wiki/Hladna_vojna (8. 12. 2025).

Sodelavci projektov Wikimedie. (2006, August 28). Informbiro. Wikipedia.org; Wikimedia Foundation, Inc. https://sl.wikipedia.org/wiki/Informbiro (8. 12. 2025)

Sodelavci projektov Wikimedie. (2005, December 26). nerealiziran politični program slovenskega narodnega gibanja, oblikovan med pomladjo narodov leta 1848, za združitev vseh s Slovenci poseljenih območij v enotno kraljestvo. Wikipedia.org; Wikimedia Foundation, Inc. https://sl.wikipedia.org/wiki/Zedinjena_Slovenija (6. 12. 2025).

‍